<strong>Širjenje krščanstva pred Pavlom</strong> Krščanstvo se je začelo širiti že pred Pavlovim misijonskim delovanjem, zahvaljujoč prizadevanjem drugih zgodnjih kristjanov. Po Jezusovem vstajenju in vnebohodu so njegovi učenci, znani kot apostoli, začeli oznanjati evangelij po vsej Judeji in sosednjih regijah. V <strong>Apd 2</strong> beremo o dogodku, imenovanem binkoštni dan, ko je Sveti Duh prišel nad apostole in jim dal moč govoriti v različnih jezikih. To je omogočilo, da so ljudje iz različnih narodov slišali evangelij v svojih maternih jezikih. Na ta dan se je na krščansko vero spreobrnilo veliko ljudi. Poleg apostolov so bili tudi drugi posamezniki, ki so igrali ključno vlogo pri širjenju krščanstva. Eden izmed njih je bil Filip, ki je oznanjal evangelij v Samariji (<strong>Apd 8</strong>). Prav tako je bil pomemben dogodek srečanje Filipa z etiopskim dvorjanom, ki ga je Filip poučil o Jezusu in ga krstil (<strong>Apd 8:26-40</strong>). Tudi Peter je imel pomembno vlogo pri širjenju krščanstva. V <strong>Apd 10</strong> beremo o tem, kako je bil Peter poklican, da oznanja evangelij poganom, kar je bil pomemben korak pri širjenju krščanstva izven judovske skupnosti. Tako je bilo širjenje krščanstva pred Pavlom rezultat kolektivnih prizadevanj številnih zgodnjih kristjanov, ki so bili navdihnjeni in opolnomočeni z močjo Svetega Duha.