Široki zid (hebrejsko: החומה הרחבה HaChoma HaRechava) je starodavno obrambno obzidje v judovski četrti Starega mesta Jeruzalema. Zid je bil odkrit v 70. letih 20. stoletja s strani izraelskega arheologa Nahmana Avigada in datiran v čas vladavine kralja Ezekije (pozno osmo stoletje pr. n. št.). Široki zid je masivna obrambna struktura, debela sedem metrov. Neprekinjena dolžina zidu, ki jo je odkril Avigad, meri 65 metrov in je na nekaterih mestih ohranjena do višine 3,3 metra.[1][2] Dolgo se je verjelo, da je bilo mesto v tem obdobju omejeno na utrjeno, ozko hribovje, ki poteka južno od Tempeljskega griča, znano kot Davidovo mesto. Avigadovo izkopavanje je pokazalo, da se je mesto do poznega osmega stoletja razširilo in vključevalo hrib zahodno od Tempeljskega griča. Motivacija za gradnjo zidov je bila pričakovana invazija Judeje s strani Senaheriba. Zid bi lahko bil omenjen v Nehemija [Neh 3:8 ] in Izaija [Iz 22:9 -10] Wikipedia