Dolina kraljev (arabsko: وادي الملوك Wādī al-Mulūk; koptsko: ϫⲏⲙⲉ, romanizirano: džēme), znana tudi kot Dolina vrat kraljev (arabsko: وادي أبواب الملوك Wādī Abwāb al-Mulūk), je dolina v Egiptu, kjer so skoraj 500 let, od 16. do 11. stoletja pr. n. št., izklesali skalne grobnice za faraone in vplivne plemiče iz obdobja Novega kraljestva (osemnajsta do dvajseta dinastija starega Egipta). Dolina se nahaja na zahodnem bregu Nila, nasproti Teb (sodobni Luksor), v središču tebanske nekropole. Wadi sestavljata dve dolini: Vzhodna dolina (kjer se nahaja večina kraljevih grobnic) in Zahodna dolina (Dolina opic). Z odkritjem nove komore leta 2005 in odkritjem dveh nadaljnjih vhodov v grobnice leta 2008 je znano, da dolina vsebuje 63 grobnic in komor (velikosti se gibljejo od KV54, enostavne jame, do KV5, kompleksne grobnice z več kot 120 komorami). Bila je glavno pokopališče pomembnih kraljevskih osebnosti egiptovskega Novega kraljestva, pa tudi nekaterih privilegiranih plemičev. Kraljevske grobnice so okrašene s prizori iz egipčanske mitologije in dajejo namige o verovanjih in pogrebnih praksah tistega obdobja. Skoraj vse grobnice so bile v antiki odprte in oropane, vendar še vedno dajejo predstavo o razkošju in moči faraonov. To območje je bilo v središču arheoloških in egiptoloških raziskav od konca osemnajstega stoletja, njegove grobnice in pokopi pa še naprej spodbujajo raziskave in zanimanje. Od dvajsetih let prejšnjega stoletja je dolina znana po odkritju grobnice Tutankamona in je eno najbolj znanih arheoloških najdišč na svetu. Leta 1979 je postala del svetovne dediščine, skupaj s preostalim delom tebanske nekropole. Raziskovanje, izkopavanje in ohranjanje se v dolini nadaljujejo, nedavno pa je bil odprt nov turistični center.

Wikipedia