Širjenje krščanstva s strani drugih pred Pavlom Krščanstvo se je začelo širiti že pred Pavlom, zahvaljujoč Jezusovim učencem in drugim zgodnjim sledilcem. Po Jezusovem vstajenju in vnebohodu so apostoli in učenci prejeli Svetega Duha na binkoštni dan, kar je opisano v [Apd 2]. Ta dogodek je dal zagon širjenju krščanskega sporočila. Peter, eden izmed Jezusovih najbližjih učencev, je imel ključno vlogo pri širjenju krščanstva med Judi. Njegova pridiga na binkoštni dan je pripeljala do spreobrnjenja približno 3000 ljudi ([Apd 2:41]). Peter je nadaljeval z oznanjevanjem in čudeži, kar je še naprej privabljalo ljudi k veri ([Apd 3:1-10]). Štefan, eden izmed sedmih diakonov, je bil prvi krščanski mučenec. Njegovo pričevanje in mučeništvo sta imela velik vpliv na zgodnjo cerkev in spodbudila širjenje evangelija izven Jeruzalema ([Apd 7]). Filip, še en izmed sedmih diakonov, je oznanjeval evangelij v Samariji in med Etiopijci. Njegovo delo je bilo pomembno za širjenje krščanstva med ne-Judi ([Apd 8:4-40]). Barnaba, ki je kasneje postal Pavlov spremljevalec, je bil prav tako pomemben pri širjenju krščanstva. Bil je znan po svoji vlogi pri sprejemanju Pavla v krščansko skupnost in pri misijonarskem delu v Antiohiji ([Apd 11:22-26]). Ti zgodnji kristjani so s svojim pogumom in predanostjo pripravili pot za Pavla, ki je kasneje postal eden najpomembnejših misijonarjev v zgodovini krščanstva.